Na zadnji vikend preteklega leta se je v T-Mobile Areni v Las Vegasu odvil UFC 207, kjer je v glavni borbi večera nastopila nekdanja prvakinja Ronda Rousey, ki je po dobrem letu dni premora (neuspešno) skušala nazaj priboriti naslov, katerega je izgubila na UFC 193 proti Holly Holm.

Ronda Rousey je v novembru leta 2015 doživela svoj prvi poraz v profesionalni karieri in se za leto dni umaknila soju žarometov; z izjemo pogovornih oddaj “Saturday Night Live” in “Ellen”, kjer je priznala, da je po porazu razmišljala celo o samomoru, se je medijskim aktivnostim povsem odpovedala. Medtem, je pas v ženski bantam kategoriji zamenjal kar dve lastnici – sprva je Holmovi, ki je knockoutirala ‘Rowdy’ naslov odvzela Miesha Tate, njej pa ga je z dominantnim nastopom odvzela aktualna prvakinja Amanda Nunes.
‘Rowdy’ je najavila svoj povratek in sprejela borbo proti Amandi Nunes, ki bi tako svoj naslov prvič branila proti najbolj dominantni prvakinji v zgodovini UFC-ja. A le-ta je po hudem porazu na UFC 193 ostala le še bleda senca borke, ki je “pometala” s konkurenco in nanizala 12 zaporednih zmag. Veliko je bilo govora o tem, kako se bo nekdanja prvakinja soočila z odlično ročno tehniko aktualne prvakinje, vsaj pod vodstvom njenega trenerja Edmonda Tarverdyana, saj je po porazu proti Holly Holm postal tarča ostrih kritik. Mnogi so pričakovali, da bo Rouseyeva borbo takoj preselila na parter, kjer je imela v svoji karieri največ uspeha, vendar se to na UFC 207 ni zgodilo.
Že v uvodnih 10-ih sekundah borbe jo je namreč Amanda Nunes spravila v hude težave, nato pa je potrebovala natanko 38 sekund, da je sodnik Herb Dean posredoval in Rondo “rešil” dodatnih, nepotrebnih udarcev. S klikom na spodnjo povezavo, si lahko ogledate posnetek borbe ob navodilih iz kota izzivalke, Edmonda Tarverdyana.
Rousey’s corner during UFC 207 fight – Streamable
Prav Edmond Tarvedyan pa je v očeh mnogih glavni krivec za strm padec kariere svoje varovanke, katero naj bi prepričal, da si s prvakinjo lahko izmenjuje udarce, oziroma olimpijski judoistki v glavo vcepil zmotno prepričanje, da je njena boks tehnika izvrstna. Že laično oko, ki je videlo njene priprave, ter vadbo na ‘fokuserjih’ je hitro lahko ocenilo, da je njena tehnika boksa daleč od nivoja recimo Amande Nunes. To je slednja na UFC 207 demonstrirala v pičlih 48-ih sekundah, kolikor je potrebovala, da je povsem deklasirala svojo nasprotnico.

Četudi je Ronda Rousey borbo izgubila v slabi minuti, je za svoj nastop prejela kar 3 milijone dolarjev. V kolikor znesek pogledamo z matematičnega vidika, je ‘Rowdy’ za vsako “preživelo” sekundo v osmerokotni kletki prejela neverjetnih 62.500 dolarjev. V kolikor le-ta znesek primerjamo z izplačilom Amande Nunes, ki je prejela zgolj 100.000 dolarjev za borbo, ter še dodatnih 100.000 dolarjev za zmago (brez vključenih 50.000 dolarjev ‘Performance of the night’ bonusa) je prvakinja zgolj za nastop prejela kar 30-krat manj od svoje nasprotnice, ki je mimogrede izenačila UFC-jev rekord po izplačilih, kateri je do nedavnega pripadal le Conorju McGregorju. Navzlic končnemu rezultatu, je (vsaj s finančnega vidika) v tem primeru zmagovalka ‘Rowdy’.
Poraženka se je po borbi znova zavila v molk, po prespani noči za ESPN podala izjavo:
“Vrnitev ne le k borbam, a tudi nazaj na zmagovalno pot je bila moja osredotočenost preteklo leto. Včasih pa, četudi si se dobro pripravil in dal vse od sebe, gre lahko nekaj narobe. Ponosna sem na to, kako daleč je prišla ženska kategorija v UFC-ju in pohvalila bi vse druge ženske, ki so del tega, vključno z Amando. Moram si vzeti nekaj časa za razmislek in premisliti o svoji prihodnosti. Hvala, ker verjamete vame in me razumete.”
Ne glede na njen drugi zaporedni poraz in način na katerega je Ronda Rousey izgubila, je borka, ki bo februarja dopolnila 30 let, prav gotovo pustila izjemen pečat v ženski konkurenci. Brez nje danes v UFC-ju najverjetneje ne bi imeli ženskih kategorij, saj je bil še v letu 2011 predsednik organizacije Dana White povsem prepričan, da ženskih bork ne bomo spremljali v njihovem Oktagonu. Zarečenega kruha se največ poje in Dana White se ga je pošteno “najedel”. Mirno lahko zapišem, da je White za to še kako hvaležen, saj smo le tako lahko videli vzpon nove super zvezde, ki pa je žal z neba neslavno padla kot utrinek…
