Borilni športi

FFC9: Izjava Primoža Vrbinca po borbi

Objavil Luka Kovič na dan

Borec ljubljanskega kluba Red Devil, Primož Vrbinc je v razmaku enega meseca, pri organizaciji Final Fight Championship vpisal dve zmagi. Eno proti Dušanu Džakiću v zagrebški Areni, kjer so mu vsi pripisovali status “underdoga”, a je nato presenetil vse in slavil že v prvi rundi. Drugo borbo je oddelal na “domačem dvorišču” v Hali Tivoli, tokrat proti neporaženemu Josephu Leitnerju, katerega je dominiral skozi celotno borbo, nato pa ga v izdihljajih tretje runde ujel v stoječo giljotino.

S Primožem smo se po njegovi borbi pogovorili o njegovih pogledih na dogodek, organizacijo, nastope slovenskih borcev in njegovi prihodnosti.

Kako bi ocenil dogodek kot celoto, ter nastop slovenskih borcev?

Dogodek je bil super ekstra, res odlična organizacija, zadovoljen sem tudi z udeležbo, vendar upam, da se bo naslednjič dogodka udeležilo še več ljudi. Nastop slovenskih borcev je bil odličen, tudi tisti ki so izgubili, so dali vse od sebe.

V dveh nastopih FFC si vpisal dve zmagi, kako se ob tem počutiš?

Res je, v enem mesecu sem oddelal dve borbi. Eno super hitro in drugo do praktično zadnjih sekund. Počutim se dobro, vendar obljubljam, da po daljšem odmoru pridem nazaj še boljši!

Ali boš tudi v bodoče nastopal pod okriljem FFC, je morda že kaj dogovorjeno za njihove prihajajoče dogodke?

Definitivno. Dogovorili smo se, da se bom boril spomladi, takoj ko se vrnem v tekmovanja.

Vpisal si zmago po prekinitvi v izdihljajih tretje runde, ter zadal Leitnerju prvi poraz v karieri. Kako bi ocenil borbo?

Borba je bila praktično v celoti na nogah, v prvi rundi je Leitner delal dobro in mi zadal nekaj konkretnih udarcev, vendar je delal vse enolično, tako da v drugih dveh rundah udarci niso več tako zadevali. Žal mi je samo, da sem imel takšno taktiko: “pojdi se boriti, tako kot na sparingu, da bi videl kakšne so vrline nasprotnika” in jo razpotegnil, da je dejansko na koncu izgledalo kot sparing, upam da ni izgledalo, kot da se iz koga brijem norca, tega naslednjič zagotovo ne bo. Imam občutek, da ima borec sicer pred seboj še zelo lepo kariero.

V tretji rundi sta si izkazala precej spoštovanja, ali si mnenja, da bi v kolikor bi nadaljevala v tempu iz prvih dveh rund, borbo končal hitreje, kot se je končala?
Absolutno. Borba je bila že nekajkrat blizu konca.

Ko si Leitnerja v tretji rundi dobil v zaklep, ali si takoj vedel, da ga lahko prisiliš k predaji?

Videl sem, da ne bo nadaljeval z rušenjem, nato sem videl priložnost, da ga zaključim z giljontino, pogledal sem še v kot in videl Kesića (Đorđe op.p), ki me je spraševal, če imam (smeh) in sem samo pokimal in se prestavil malo naprej, da sem lahko zategnil kolikor se je dalo. Nato je sledilo tapkanje.
Omenil si, da si boš privoščil daljši odmor, ter si vzel čas zase. Kaj boš počel?
Saniral bom staro poškodbo rame. Vzel si bom čas in še bolj izpilil tehniko, povečal bom kondicijo in moč. Predvsem moč (smeh).
Naj za konec omeniva še prigodo, ki se ti je pripetila po uradnem tehtanju. Popoldan si me poklical in mi povedal, kakšno srečo v nesreči si imel na poti domov, ko te je na poti domov oplazil avto. Kaj se je točno zgodilo?
Res je. Po tehtanju sem imel manjšo prometno nesrečo, ki se je k sreči končala brez poškodb. V gneči pri Orto baru, ko sem se peljal proti domu, me je oplazil drug avto, ki se je skušal tako kot jaz, preriniti naprej v križišču. Oba sva k sreči vozila počasi, drugače bi se lahko še kako končalo precej huje, kot samo “odrgnina na plehu”. Izpolnila sva evropsko poročilo in odšla vsak v svojo smer (smeh).

Komentiraj